PROJEKTNA DOKUMENTACIJA (PGD in PZI)

Projektna dokumentacija ali krajše PGD (projekt

za pridobitev gradbenega dovoljenja) je v primeru

gradnje enostanovanjskega objekta precej manj obsežna.

Investitorji pogosto ne vedo, da je PGD namenjen

le upravnemu postopku izdaje gradbenega dovoljenja,

ne pa tudi izvajanju del.

Za izvajanje gradnje hiše ali objekta je namreč

potrebno pridobiti projekt za izvedbo (PZI), in to ne glede

na to, če investitor gradi v svoji, lastni režiji ali ne.

Številni projektanti žal še vedno trdijo, da PZI ni potreben,

vendar to ni bilo res niti pred zadnjimi spremembami

Zakona o graditvi objektov. Novela Zakona o

graditvi objektov (ZGO-1B), ki se je začela uporabljati

aprila 2008, je glede PZI spremenila to, da mora biti

na gradbišču ves čas gradnje na vpogled vsaj en

izvod gradbenega dovoljenja ter vsaj tisti del projekta

za izvedbo, ki je potreben glede na trenutno stanje izvajanja gradnje.

PROJEKT ZA PRIDOBITEV GRADBENEGA DOVOLJENJA (PGD)

Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja sestavljajo: vodilna mapa, načrti ter elaborati.

Vodilna mapa

Vodilna mapa med sestavlja: lokacijske podatke, izkaze

in kopije pridobljenih soglasij ter soglasij za priključitev.

Lokacijski podatki so opisi in/ali grafični prikazi, s katerimi

se prikazujejo podatki, ki se nanašajo na zemljiško parcelo,

lego objekta na zemljišču, njegovo velikost, namembnost,

oblikovanje, odmike, dostopi in intervencijske površine,

vplive nameravane gradnje na okolje, če je to zahtevano,

ter priključke na komunalno in drugo infrastrukturo,

kadar so predvideni.

Grafični prikazi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja se izdelajo na geodetskem načrtu. Z izkazi se v vodilni mapi dokazuje izpolnjevanje bistvenih zahtev. Za stavbe je treba predložiti predvsem izkaz požarne varnosti stavbe, izkaz energijskih karakteristik prezračevanja stavbe in izkaz toplotnih karakteristik stavbe.

Načrti

Projekt za stavbe mora vsebovati načrt hiše, objekta arhitekture ali tiste vrste načrtov, ki so glede na vrsto gradnje in vrsto stavbe potrebni ali jih določajo posebni predpisi.
V primeru gradnje enostanovanjskega objekta za izdajo gradbenega dovoljenja zadostuje le načrt arhitekture, praviloma v merilu 1 : 100. Ostali načrti (npr. načrti inštalacij) za izdajo gradbenega dovoljenja niso potrebni, zato pa morajo biti izdelani v PZI.

Elaborati

Za enostanovanjski objekt praviloma zadostujejo naslednji elaborati: geodetski načrt, zasnova požarne varnosti in elaborat gradbene fizike.

Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) za enostanovanjski objekt tako poleg vodilne mape vključuje še načrt arhitekture v merilu 1 : 100 in elaborate.

Projekt investitor vloži na upravno enoto. Ostala projektna dokumentacija (načrt gradbenih konstrukcij, načrt električnih inštalacij in električne opreme, načrt telekomunikacijskih inštalacij in opreme, načrt strojnih inštalacij in strojne opreme ter priključki na gospodarsko javno infrastrukturo) pa je seveda tudi obvezna, vendar je upravni organ pri izdaji gradbenega dovoljenja ne zahteva , saj sodi v PZI.

PROJEKT ZA IZVEDBO (PZI)

 
Projekt za izvedbo sestavljajo načrti podrobnejših

tehničnih rešitev in detajlov, ki nadgrajujejo posamezne

načrte projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Vsebina vodilne mape PGD je v primerjavi z PZI precej

okrnjena, načrti morajo biti bolj podrobni, saj se na osnovi

PZI izvajajo dela. V načrtih lahko odgovorni projektant

uporabi posamezne sestavine (npr. risbe, bistvene

izračune, analize) načrtov projekta za pridobitev

gradbenega dovoljenja ali se nanje samo sklicuje, pri

čemer mora jasno in natančno označiti, v katerem delu

projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja se

te sestavine nahajajo. Sestavni del načrtov so lahko

tudi delavniški in drugi tovarniški načrti, če je to potrebno

za izvedbo gradnje.

Risbe načrtov, odvisno od vrste objekta, zahtevnosti,

velikosti in drugih značilnosti nameravane gradnje, vsebujejo zlasti:
– risbe, sheme in detajle gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del,
– zbirne risbe vseh inštalacij ter opreme,
– sheme tehnoloških sistemov,
– risbe (de)montaže gradbenih elementov in sklopov,
– risbe in detajle tehnologije gradnje,
– risbe izkopov in temeljev,
– risbe dilatacij in ležišč,
– risbe izolacij,
– opažne risbe,
– armaturne risbe,
– risbe in navodila za vgradnjo konstrukcij in opreme,
– sheme in prikazi faznosti gradnje,
– risbe prebojev in prehodov v konstrukcijah,
– risbe notranje in zunanje ureditve objekta,
– detajlne risbe vodov in napeljav s križanji in priključevanji,
– risbe in opis ureditve gradbišča, ki vsebuje vse podatke o potrebni infrastrukturi gradbišča (npr. komunikacijske poti, komunalni priključki, skladišča, deponije, delavnice, prostori za delavce) ter druge podatke, pomembne za opis vpliva gradbišča na okolico,
– druge potrebne risbe in prikaze.

Zakon določa, da mora izvajalec izvajati dela po projektu za izvedbo in zagotoviti, da je na gradbišču ves čas gradnje na vpogled vsaj en izvod gradbenega dovoljenja ter vsaj tisti del projekta za izvedbo, ki je potreben glede na trenutno stanje izvajanja gradnje.

PZI je po Zakonu o graditvi objektov že dolgo obvezen, saj mora izvajalec na njegovi osnovi izvajati dela. To med drugim preveri tudi gradbeni inšpektor, če nas obišče na gradbišču. Vsekakor je zelo pomembno, da si investitor PZI priskrbi pravočasno: če ga preseneti inšpektor, projekta za izvedbo pa nima, je precej verjetno, da bo poleg izdelave projekta PZI moral plačati tudi kazen. Veliko projektantov poudarja le pomen dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD), zato je v takih primerih zelo verjetno, da bo investitor kasneje za PZI plačal precej več, kot pa ga je stal PGD.

V PZI je namreč grafični del projekta podrobneje obdelan,

saj med drugim vsebuje natančnejše risbe, ki so potrebne

zaradi lažje izvedbe del. Vsebuje pa tudi številne detajle, ki

so bistvenega pomena za gradnjo objekta. To so

npr.: detajli toplotne izolacije, hidroizolacije, greznice, jaški,

okna, vrata, stopnice, dvižni vodi, centralni sesalni sistem

itd. Vsebuje tudi natančen popis materiala in predračunske

vrednosti posameznih del, kar pomeni, da lahko investitor

na osnovi tega popisa sam nabavlja material ali pa

pridobiva ponudbe izvajalcev. Bistvenega pomena pa je,

da lahko investitor na osnovi popisa primerja dejansko

vgrajene količine materiala in porabljenega dela, ki jih je

obračunal izvajalec, z načrtovanimi, ki jih je predvide

l projektant, in na tak način nadzira delo izvajalcev.

Velikokrat namreč investitorje prepričujejo, da PZI in popisi niso potrebni, saj lahko tudi izvajalcu plačajo, da izračuna količino potrebnega materiala. Na tak način bo investitor mogoče prihranil nekaj denarja in mu bo izvajalec pripravil popise ceneje, kot pa bi moral plačati projektantu za celoten PZI. A verjetno je odveč razlagati, kaj pomeni, če si izvajalec najprej sam izračuna, koliko materiala potrebuje, potem pa ta isti izvajalec izvaja tudi dela in izstavi račun za porabljen material in opravljeno delo. Vsekakor je bolje, da popise pripravi neodvisen projektant. Tako bo investitor izvajalcem plačal le toliko, kot jim pripada.

Projektivna podjetja naj skupaj s PGD pripravijo tudi PZI.

Ali vam je ta članek všeč?{Vaša povratna informacija nam ga bo pomagala izboljšati}