OKNA

 

Okna izbiramo od potrebe dnevne svetlobe v prostoru!

Nasveti pri izbiri oken:

• za zadovoljivo osvetlitev naj bo vgrajena 1/7 stekla na površino prostora.

• prostor je bolj enakomerno osvetljen, če imamo

  

• več enako razporejenih manjših oken, kot eno večje.

• več svetlobe dobimo, če okno dvignemo, kot da

• ga razširimo.

• zelo velika okna so hladna, rušijo nam intimo

• in občutek zavetja, z razdelitvijo na polja pa dobimo

• mehkejšo povezavo.

• veliko vodoravno okno je nepriročno, saj se odpira

• globoko v prostor, težave pa lahko povzročajo tudi

• nasadila, ki sčasoma popustijo.

• fiksna okna ne nudijo prezračevanja in se teže čistijo.

• odpirajoča okna se lahko odpirajo:

  • navznoter (laže čistijo, a potrebujejo prostor

    za odprtje)

  • navzven (teže čistijo, ne zavzemajo notranjega prostora pri odpiranju, težava veter)

  • pomična-drsna (tu je eno krilo fiksno, drugo se odpre ob fiksno, težava je čiščenje)

• pravilna obdelava špalete vpliva tako na svetlobo, ki prihaja v prostor, kot tudi na kroženje zraka ob steklu (vlaga v stanovanju).

• pravilna izbira senčil.

Skozi okno nam uhaja največ toplote.

V hiši lahko kar ca. 25 % energije izpuhti skozi okna.

Če  skrbno poskrbimo za izolacijo fasade in strehe, nam ob slabi izbiri oken privarčevano uide skozi okno.

Sodobna energijsko varčna okna morajo imeti glede na novi pravilnik

o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah toplotno prehodnost

manjšo od 1,6 W/m2K (skupaj za okvir in steklo). Toplotna prevodnost je

odvisna predvsem od zasteklitve, saj je ta navadno večji del površine, zelo

pomemben pa je tudi stik med steklom in profilom (distančnik).

Poskrbimo za dober način pripirjenja. Pri vgradnji reže med oknom in steno

zadelamo s penjenim poliuretanom, reže med oknom in policami pa s

silikonom. Vgradnja naj ne bo netesnih mest ob okenskem obodu.

Pravilna izbira okna zmanjša toplotno prevodnost na  1,4 W/m2K, lahko pa

tudi na manj, pri:

• steklu – dvoslojno z nizko emisijskim nanosom in polnjenim z

  žlahtnimi plini

• okvirju –če uporabljamo vsaj 68 mm debel les, tri in več komore za

  PVC profile ali al profile s prekinjenim toplotnim mostom.

Izredno pomembna je tudi zvočna izolativnost okna.
Le malokdo živi v tišini, kjer posluša potoček, ptičja petje...

Vse pogosto nas obdaja hrup cest, železnic… in le z dobro zvočno

izolacijo si priborimo normalne pogoje za bivanje. Zvočna izolativnost

(oznaka Rw, enota dB) je najpomebnejša pri steklenju, saj steklo zavzema veliko površino. Hrup je zelo neprijeten in pri ustrezni jakosti in trajanju lahko negativno vpliva na človeški organizem. Hrup zaznavamo zaradi nihanja zračnega tlaka, ki ga sprejema človeško uho in prevaja naprej v možgane.

Zvočna izolacija okna se meri v decibelih (dB). Višja je vrednost dB, boljša je zvočna izolacija okna. Ta vrednost označuje, koliko zvočne energije se prevaja od izvirne zvočne energije. Pri izolaciji 10 dB se prevaja 1/10, pri 20 dB 1/100, pri 30 dB 1/1000 itd. izvirne energije. Človek zazna zmanjšanje za 10 dB kot zamnjšanje glasnosti za polovico. Zvočna izolacija okna je odvisna od materiala okvirja, zasteklitve, tesnjenja okna in vgradnje.

Le pravilna vgradnja in predvsem uporaba zagotavljata, da bo energetsko učinkovito okno zadovoljivo opravljalo svojo funkcijo.