OGREVANJE IN PREZRAČEVANJE HIŠE

 

Pametna izbira naprav za ogrevanje in prezračevanje se nam lahko obrestuje!

Peč

Kar nekaj mesecev sem pregledoval kataloge, brskal po internetu, se pogovarjal s ponudniki in mojstri, se vmes že trikrat odločil, pa spet premislil ter na koncu ugotovil, da nobena varianta ni popolna.
Še najbolj enostavno je vgraditi enostavno, poceni plinsko peč (npr. Vaillant ali De Dietrich). Njihove kondenzacijske peči se dajo dobiti za manj kot 2000Eur. Če pa hočeš iti s časom, privarčevati pri kurjavi, uporabiti obnovljive vire, potem stroški investicije hitro zrastejo v nebo.
Najprej sem se navdušil nad pečmi z biomaso. Lesena hiša, v okolici vse polno gozdov. Se mi je zdelo, da bo to prava kombinacija. Vendar lastnega gozda nimam, tako da bi moral vso kurjavo nabavljati. Za varčno hišo so primerne le peči na lesne pelete, ki so nižjih moči. Najbolj priznani proizvajalci teh peči so Avstrijci. KWB in Froling imata tudi močna predstavništva v Sloveniji, kjer se da dobiti vrsto uporabnih informacij. Vse lepo in prav do prvega predračuna, ki je znašal slabih 10000Eur.

 

Naslednji so bili na vrsti sončni kolektorji skupaj s kondenzacijsko plinsko pečjo. Ideja sončnih kolektorjev je sicer prava, a kaj, ko delujejo le takrat, ko je poraba energije za ogrevanje najmanjša, torej poleti. V zadnjem času so razvili nove oblike kolektorjev, ki imajo boljše izkoristke tudi pozimi in v oblačnem vremenu. Cevni vakuumski kolektorji pa imajo eno veliko slabost. Poleti se pregrevajo. Kaj torej storiti, če gremo na dopust za več tednov, doma pa žge vroče sonce? Nobeden od ponudnikov mi ni znal dati pravega odgovora. Govorili so o bazenih, kamor naj bi se stekala vroča voda, pa o senčilih čez kolektorje. Nobena rešitev se mi ni zdela primerna. Obstajajo tudi heatpipe vakuumski kolektorji, kjer naj bi bil ta problem manj izrazit, še vedno pa ne popolnoma odpravljen. Pa še investicija ni prav majhna. Kolektorji (10m2 ploščati ali 6m2 vakuumski), velik zalogovnik 700l, ki je nujen v teh sistemih in kondenzacijska peč plus vse ostalo je zneslo od 10000Eur (Vaillant, De Dietrich) do 13000Eur (Waishaupt, Viessmann). Da pa bi kolektorje uporabljal le za toplo vodo, to se pa še manj splača.

Toplotne črpalke so hit zadnjih nekaj let. Preprost koncept, ki pa je nerazumljiv večini povprečnih ljudi. Kako lahko črpamo energijo iz zemlje, vode, zraka, ki ima 10C, in jo prenašamo v ogrevalni sistem, ki ima 40C in več? Se je potrebno malce spomniti srednješolske fizike in plinske enačbe p V = n R T . Ne, ne bom nakladal naprej. Bistvo, kar si je potrebno zapomniti je, da toplotna črpalka deluje na elektriko in da je sposobna 3x do 4x večjo energijo, kot jo porablja, oddati kot toploto v ogrevalni sistem. Dodatno energijo črpa iz zunanjega zraka, odpadnega zraka prezračevalnih sistemov, površinske zemlje, kamenin, podtalnice, površinskih voda, pa še kaj bi se našlo.
Najbolj enostavne in poceni so toplotne črpalke zrak-voda, ki pa imajo dve pomanjkljivosti. Najslabše delujejo ravno takrat, ko je najhladneje, pa tudi prav tihe niso.
Največji izkoristek imajo toplotne črpalke voda-voda. Kot vir toplote se lahko uporabi podtalnica, ali pa površinske vode (npr. kakšen potoček, ki teče mimo hiše). Zahteva se primeren pretok vode. Uradno si je vsaj pri podtalnici potrebno pridobiti vrsto dovoljenj za vrtanje in za izkoriščanje vira. Vsa ta dovoljenja in pa vrtanje nikakor ni poceni in se šteje v več 1000Eur.
Ostane nam še toplotna črpalka zemlja – voda, ki je nekakšna vmesna varianta tako po izkoristku kot tudi po ceni. Seveda govorim o zemeljskih kolektorjih in ne o vrtinah v kamenine, ki sistem bistveno podraži. Za zemeljske kolektorje pa je potrebno imeti okoli hiše kar nekaj m2 nepozidanih površin (travnik, vrt). Prvi približek je približno dvakrat toliko, kot je ogrevane površine v hiši. Vendar za varčne hiše ta približek ne velja, ampak je zahtevana površina bistveno manjša (od 1x do 1,5x ogrevane površine). Poleg tega ponujajo tudi kompaktne kolektorje, ki potrebno površino še zmanjšajo. Večina ljudi se ustraši, da bo vegetacija nad kolektorji bistveno slabše uspevala. Jaz tega ne morem potrditi, zdi se mi, da kakšnega posebnega vpliva ni.
Na koncu sem izbral IVT-jevo (Švedsko podjetje) toplotno črpalko zemlja – voda TWIN495. Posebnost te črpalke je, da izkorišča tako toploto površinske zemlje preko zemeljskih kolektorjev, kot tudi odpadni zrak, ki se črpa iz toplih prostorov (kopalnica, kuhinja). Tako po eni strani zagotavlja svež zrak v hiši in istočasno ekonomično ogreva hišo. Je pa toplotna črpalka zelo majhne moči (4kW) in je primerna le za manjše dobro izolirane hiše, kar pa naša vsekakor je. Z mojstri podjetja Knut smo po začetnih otroških boleznih uspeli celoten sistem urediti, tako da sedaj ni nobenih problemov, sama poraba pa je za hišo relativno majhna (manj kot 400Eur na leto).   

 

Centralno ogrevanje

Centralno ogrevanje je že nekaj desetletij standard za večino slovenskih domov. Ampak vprašanje je, kako toploto iz centralnega dela (kurilnica) širimo po prostorih. Večinoma je medij prenosa voda, v zadnjem času pa vse popularnejši postaja zrak. Govorim seveda o toplozračnem ogrevanju, ko se zrak ustrezno ogreje in po možnosti tudi navlaži potem pa se po ceveh vpihuje v prostore. Na ta način imaš v enem zamahu rešeno ogrevanje, prezračevanje in hlajenje. Vendar pa zrak prevzame zelo malo energije v primerjavi s tekočimi mediji. Zato so potrebni precej večji pretoki kot za navadno zračenje. Še ena slabost tega sistema je, da se po ceveh za vpihovanje začno nabirati nečistoče, ki jih je zelo težko očistiti. To je bil zadosten razlog, da smo se temu načinu ogrevanja mi odpovedali.
Pravzaprav smo sprva nameravali vgraditi klasično radiatorsko, potem pa smo se na prigovarjanje sodelavca odločili tudi za talno. V igri je bilo tudi stensko ogrevanje, ki naj bi združevalo prednosti talnega in radiatorskega, pa še hladiti bi se dalo.
Po nasvetu mojega projektanta strojnih inštalacij, sem se stenskemu načinu odpovedal. Govoril je o komplikacijah odzračevanja takega sistema, pa tudi prostih sten bi mi zmanjkalo.

 

Kaj smo torej na koncu izbrali? V spodnjih prostorih imam talno ogrevanje, dodatno pa še tri radiatorje. Talno gretje zagotavlja ugodno toplotno vertikalno razporeditev in s tem tudi manjšo potrebno temperaturo v prostoru. Konice pa bom pokrival z radiatorji. S tem dobim regulacijsko manj tog sistem.
V zgornjih spalnih prostorih pa sem se odločil samo za radiatorsko ogrevanje, saj v teh prostorih želim večinoma nižjo temperaturo z možnostjo hitre regulacije. Npr. ko se želi otrok igrati v svoji sobi, prostor hitro ogrejem, pred spanjem pa ga ponovno hitro ohladim. To pa mi zagotavljajo le radiatorji. Ker sem izbral toplotno črpalko, ki omogoča le nizkotemperaturno ogrevanje, so dimenzije radiatorjev večje in so računsko prilagojeni 45C.
Seveda pa ima taka kombinacija radiatorskega in talnega ogrevanja svoje minuse. Prvi je ta, da potrebujem dva ogrevalna kroga, kar za seboj potegne večje stroške ureditve kurilnice. Drugi dolgoročnejši minus pa je, da je potrebna temperatura v zalogovniku višja, kot pa če bi uporabljal le talno gretje, torej bo tudi izkoristek toplotne črpalke slabši. In kar se je izkazalo naknadno, toplotna črpalka je za pokrivanje konic prešibka.
Tudi regulacija takega sistema je precej bolj kompleksna. Osnova je senzor zunanje temperature na osnovi katere se nastavi ogrevalna krivulja v peči. Dodatno je v jedilnici sobni termostat, s katerim se regulira mešalni ventil in s tem temperatura vode v talnem ogrevanju in radiatorjih. Vsak radiator ima še svoj termostatski ventil, s katerim se najhitreje regulira temperatura v prostoru (npr. ob hitrih spremembah – ogrevanje sonca skozi šipe).

 

Prezračevanje

Sodobna tehnologija izdelave stavbnega pohištva je zelo napredovala in toplotne izgube skozi okna in vrata so se močno zmanjšale. Ampak da ne bo vse tako lepo, smo sodobni graditelji pokasirali popolnoma nov problem, s katerim se našim staršem ni bilo potrebno ubadati. Odlično tesnjenje oken pomeni tudi, da se zrak v prostoru ne menja. Človek pa potrebuje za dobro počutje svež, kisika poln zrak. Odvajati je potrebno tudi vonjave, vlago, razne organske spojine, radon …, ki se v zrak v hiši izločajo iz tal, sten, omar… Celoten zrak v prostoru naj bi se zamenjal večkrat na dan.
Najbolj enostavno je seveda zračenje z odpiranjem oken. Prezračevalo naj bi se vsake dve do tri ure in to z na stežaj odprtimi okni. Seveda pa s tem izgubljamo energijo, kar se pri dobro izoliranih hišah še posebej pozna. Kar do 40% vseh izgub lahko prištevamo k prezračevanju. Pa še ena huda pomanjkljivost je takega načina zračenja. Ne predstavljam si, da bi vsake tri ure odpiral okna, niti podnevi, kaj šele ponoči.
Jasno, če nam odpiranje oken ne leži, dobimo pa takoj nove, nikakor ne majhne stroške prezračevalnega sistema. Najbolj pogosto se investitotrji odločijo za vgradnjo rekuperatorja, ki energijo odpadnega zraka z več kot 90% izkoristkom prenesejo na svež zrak, ki se skozi reže vpihuje v prostore. Vse lepo in prav, poleg visoke cene ima ta rešitev še eno pomanjkljivost. Zrak se vpihuje po dolgih ceveh, ki vodijo od rekuperatorja v prostore. In v teh ceveh se sčasoma naberejo nečistoče. Vpihani zrak ni več tako čist, kot bi pričakovali. Čiščenje cevi pa je zapleteno in verjetno ne ravno poceni. Seveda pa ima tak prezračevalni sistem precej prednosti. Lahko ga nadgradimo v sistem za toplozračno ogrevanje in hlajenje.

 

Naslednja oblika so lokalne prezračevalne naprave, ki jih namontiramo na stene v vsak večji prostor. Opravljajo enako delo kot rekuperator, a ne centralizirano, ampak lokalno. Tako so tudi cevi prezračevalnega sistema precej krajše in manj občutljive na nabiranje nečistoč. Pa tudi čistimo jih laže. Cena je precej manjša. Imamo pa v vsakem večjem prostoru napravico podobno klimatski napravi, ki verjetno tudi ni popolnoma tiha. Prav veliko izbire takih prezračevalnih naprav vsaj na slovenskem trgu ni.
Mi pa smo izbrali tretjo možnost, ki je povezana z načinom ogrevanja. IVT ponuja toplotno črpalko (TWIN 495), ki združuje tako ogrevalno kot tudi prezračevalno funkcijo. Prezračevanje poteka tako, da se topel zrak iz kopalnice, kuhinje in hodnikov črpa v toplotno črpalko. Vsi ostali prostori imajo lopute skozi zunanjo steno. Ko se odpadni zrak črpa, v hiši nastane podtlak in svež, hladen zrak skozi stenske lopute prihaja v prostor. Topel odpadni zrak pa izkoristi toplotna črpalka za ogrevanje ogrevalne in sanitarne vode.
Za ta način prezračevanja sem se odločil zaradi relativne cenenosti in predvsem zato, ker se zrak v prostor dovaja po kratkih le za debelino zunanje stene dolgih ceveh, tako da ne bomo imeli problemov z nečistočami.
Seveda pa ima tak način prezračevanja tudi slabosti. Ne moremo ga uporabiti za hlajenje prostorov. Tudi stalen podtlak v prostorih naj bi po mnenju nekaterih (ki seveda ponujajo drugačne rešitve) povzročal slabše počutje. Tega jaz ne morem potrditi. Še največja pomanjkljivost je, da Eko sklad takega prezračevalnega sistema ne priznava pri dodeljevanju subvencij.

 

Prispevek prispeval Klemen: (gradnjahise.blog.siol.net)

Ali vam je ta članek všeč?{Vaša povratna informacija nam ga bo pomagala izboljšati}

 

 

KOPALNICE "Kopalnice in njihov pomen ter uporabnost v stanovanju in hiši se še kar naprej povečuje. Kopalnica je prostor, ki je s časom spremenil svoj namen. " ...več	KUHINJE "Kuhinje sodijo med ene najpomembnejše bivalne prostore, z vidika časa in pozornosti, ki ju namenimo pri opremljanju in iskanju idej. " ...več
OTROŠKE SOBE "Otroška soba je tisti prostor za katerega si moramo pri načrtovanju ter urejanju vzeti čas. " ...več	DNEVNE SOBE "V dnevnih prostorih gostimo prijatelje in goste, zato naj bo takšen prostori po okusu celotne družine saj se bomo v njih le najbolje počutili." ...več